Ko sem se vselil v hišo, o žlebovih nisem razmišljal prav veliko. Zdeli so se mi pač ena od tistih stvari, ki so tam, da opravljajo svojo nalogo, in dokler ne puščajo, jim ne posvečaš pozornosti. To se je spremenilo po prvi močni jesenski nevihti. Dež je tekel čez rob, kot da žleb sploh ne obstaja, voda pa je kapljala naravnost na potko pred vhodom.
Ko sem zjutraj stopil ven, sem opazil, da je bil žleb poln listja in smeti. Voda se preprosto ni imela kam odvajati. Takrat sem prvič sam stopil na lestev in se lotil čiščenja. Priznam, sprva sem bil precej nespreten, ampak občutek, ko sem videl, kako voda spet normalno odteka, je bil dober.

Naučil sem se, da redno vzdrževanje žlebov ni nekaj, kar lahko odlašaš. Po nekaj mesecih sem jih čistil spet, tokrat pred zimo, da se ne bi ob morebitnem mrazu voda zadrževala in zmrznila. Uporabil sem tudi zaščitne mrežice, ki preprečujejo, da bi večje smeti padle v notranjost. To je bila ena boljših odločitev. Zdaj je dela manj, pa še manj možnosti je, da pride do zamašitve.
Enkrat sem moral del žleba celo zamenjati, ker je bil stari kovinski del zarjavel in je voda pronicala na steno hiše. To je bil trenutek, ko sem ugotovil, da so žlebovi pravzaprav pomemben del zaščite objekta. Če ne delujejo pravilno, lahko povzročijo precej več škode, kot si sprva misliš.
Danes na žleb gledam drugače. Ni več le kos kovine na robu strehe, ampak nekaj, kar skrbi, da je hiša suha in v dobrem stanju. Redno jih pregledam, očistim in popravim, če je potrebno.
In čeprav je to eno od tistih opravil, ki jih večina ljudi odlaša, sem sam spoznal, da se nekaj ur dela res splača. Prihrani ti lahko precej večje in dražje težave kasneje.
Zdaj imam v navadi, da jih preverim vsaj dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Tako sem miren, da bo vsak večji naliv odtekel brez neprijetnih presenečenj.
Za pregled ponudbe sistemov za odvodnjavanje in dodatne nasvete obiščite www.bucar.eu.…








