Zima že kaže svoje mrzle zobe. Že dolgo ni zapadlo toliko snega kot letos. Po dolgem času bodo božično novoletni prazniki spet v belem, kot v dobrih starih časih. Letošnje praznike bomo preživeli pri babici na severu naše države. Že cel teden spremljam vremensko napoved, nič kaj dobrega ne kaže. Sneg, sneg in spet sneg.
Pot bo dolga in zamudna. Kot vsako leto do sedaj je sneženje presenetilo cestne delavce, ceste slabo splužene, povsod zastoji zaradi obilice snega na cesti. Pa še vedno se najde kakšen junak z letnimi pnevmatikami na svojem vozilu. Ja tudi takšni pogumneži so. Pred odhodom še preverim svoj avtomobil. Pnevmatike so zimske, za vsak primer so v prtljažniku zraven tople deke še snežne verige, ročna svetilka je tudi izpravna. Za kraje kjer živi babica namreč ni vremenskih podatkov, pa da me kaj ne preseneti. Pot je bila dolga, kot sem pričakoval. Sneg je sproti zmrzoval na brisalcih, ni pomagalo niti gretje šipe. Nekako se po dolgih urah prebijemo do avtocestnega izvoza, kjer zavijemo v smeri proti babici. Cesta vedno bolj polna snega, vedno manj splužena. Zaenkrat še zimske pnevmatike zmorejo opraviti svoje delo, vendar kako dolgo. Tema se je že tudi spustila nad zasneženo pokrajino. Na zadnjem klancu pa kolesa začnejo zdrsavati, znak za montažo snežnih verig. Sneg pa še kar naletava. Vozilo ustavim na avtobusni postaji, vklopim vse štiri smernike in akcija. Snežne verige in ročna svetilka obvezna oprema, sta v prtljažniku. Sina tako zebe, da mu ročna svetilka poplesuje v rokah, tako ga trese.
Prvo kolo opremljeno s snežnimi verigami, še drugo. To je bolj nevarno, saj moram stati na vozišču. Hiter bom moral biti. Še dobro da ni prometa. Na avtobusnem postajališču tudi nobene razsvetljave, še dobro, da je ročna svetilka vedno v avtomobilu. Srečno prispemo na cilj, babica je že bila v skrbeh, kje tako dolgo hodimo. Po tem dogodku pa je ročna svetilka izginila iz avtomobila. Kdo jo je imel nazadnje?